Tradicionalne prireditve v Občini Miren-Kostanjevica

ciljanje_pirhov                      CILJANJE PIRHOV V MIRNU

Že od nekdaj so bile po vsej Sloveniji zelo priljubljene igre s pirhi. Od kraja do kraja so bile različne. Najpogostejša različica, to je ciljanje pirhov, se je ohranila tudi v Mirnu. Tu je v navadi tako dolgo, da niti najstarejši domačini ne pomnijo več od kdaj.

Nekdaj so se velikonočnega časa, polnega dobrot, veselili predvsem otroci. Na Veliko noč so se po maši ljudje zbirali okrog cerkva, gostiln, na trgih … Otroci so lepo okrašene pirhe prinesli ciljat. Nastavili so jih ob zid ali drevo, starejši fantje in možje pa so jih ciljali. Za vsak zgrešeni strel so morali plačati. Tako so lahko lastniki pirhov kar lepo zaslužili. Za ceno so se dogovorili že prej, glede na lepoto pirha in sposobnosti barantanja lastnika. Strelec, ki je zadel, je dobil pirh, ki ga je lahko dal ciljati naprej, ali pojedel. Lastniki pirhov so se posluževali različnih zvijač. Pirhe so kuhali v kisu, da je bila lupina trša, ali jih mazali s slanino, da je kovanec drsel. Posebno predrzni so si privoščili celo leseno ali kamnito jajce. Marsikdo od strelcev je imel pripravljen na poseben način obrušen kovanec.

Vedno je bila najpomembnejši del igre zabava. Udeleženci so zbijali šale, dajali pripombe in spodbujali strelca. Z leti je ta običaj začel zgubljati privržence, tako se je zbijalo le še na nekaterih »koncih« Mirna. Ciljanje pirhov je organizirano vsako leto na dan velike noči.

Več o prireditvi lahko preberete na naslednji povezavi   http://ciljanjepirhov.wix.com/miren

Ciljanje pirhov v Mirnu je vpisano v Register žive kulturne dediščine.

 

PRAZNIK ŠPARGLJEV v Orehovljah 

Za promocijo špargljev, paradne vrtnine vasi, se je leta 1972 prvič organiziral Praznik špargljev. Organizirala ga je takratna mladina. Za vaščane je bil praznik velik družaben dogodek z bogatim kulturnim programom. Prvi prazniki so se organizirali pri gostilni v središču vasi, pozneje pa so se preselili na bližnjo urejeno lokacijo. Z leti je praznik začel izgubljati na veljavi, nikoli pa ni povsem izginil iz zavesti vaščanov. Balinarski klub Orehovlje 87 je s pomočjo vaščanov prevzel organizacijo in ponovno začel z organizacijo praznika. V obliki kot ga poznamo danes, poteka Praznik špargljev od leta 2001.

Šparglji so od nekdaj predstavljali velik ekonomski potencial za razvoj kraja in občine Miren-Kostanjevica. Trg je predstavljala predvsem sosednja Italija, kamor so domačini s košarami hodili prodajati šparglje v sosednjo Staro Gorico.

Z namenom nadaljnjega spodbujanja pridelave in trženja špargljev je KS Orehovlje pristopila k evropskemu projektu ‘‘Orehovlje, vrt Goriške’‘ ter ga uspešno realizirala leta 2012. Znotraj projekta se je poseben poudaren namenilo kulinaričnim delavnicam, pri katerih je sodelovala Biotehnična šola Šempeter pri Gorici, vaška gostilna Makorič, Društvo kmečkih žena Miren-Orehovlje ter vrhunski kuharski mojstri. Vsebina delavnic je bila predstavitev tako tipičnih kot manj tipičnih špargljevih jedi.

Šparglji so odličen vir vitaminov B2 in B6, torej so dragocen vir kombinacije hranil, ki po nekaterih raziskavah vpliva na nižanje ravni toksične aminokisline homocisteina. Zato so šparglji živilo, koristno za zdravje srca, saj strokovnjaki visoko raven homocisteina povezujejo z razvojem bolezni srca.  Šparglji so bogati s kalcijem, magnezijem in cinkom, vitamini A, C in E, poleg tega vsebujejo tudi precej kalija in malo natrija ter asparagina: ta učinkovina, ki je dobila ime po njih, poveča dejavnost ledvic in pospeši izločanje urina, zato je ta vrtnina naravni diuretik.

Zatorej predlagamo, da v mesecu maju obiščete Orehovlje in se udeležite praznika špargljev. V okviru tega se organizirajo tudi različne etnološko-kulinarične delavnice ali predavanja. Celoten koncept praznica je zasnovan na etnološko-kulinarični osnovi, predstavljajo se lokalni gostinci in pridelovalci z jedmi iz špargljev,  nedeljski program je sestavljen iz tradicionalne povorke kmečkih vozov po vasi ter kulturnega in zabavnega programa. Zadnjih nekaj let pa se v mesecu maju v lokalnih gostilnah odvija Mesec špargljevih jedi, ko lokalni gostinci ponujajo najrazličnejše jedi iz špargljev.

Bi poskusili šparglje v sladoledu, ali mogoče v marmeladi ?

Morebiti to ?

sparglji_z_jajci

Vabljeni

 

PUSTOVANJE NA KRASU

OPAJSKI PUST

Opajski pust ima že več kot 100-letno tradicijo, saj so pusta po pričevanjih v Opatjem selu »uganjali« že pred 1. svetovno vojno, v času Avstro-Ogrske monarhije. Pusta lahko »uganjajo« oz. se šemijo samo fantje in sicer tisti, ki v 18. letu starosti plačajo fantovsko (prestanejo določen preizkus znanja) in s tem iz »šmrkoucev« postanejo opajski fanti.

Opajski fanti za pusta hodijo po vasi od hiše do hiše pobirat pusta (jajca, klobase, čebulo, vino, denar…), Pobrane darove skrbno zapišejo v opajsko pustno knjigo, v katero zabeležijo tudi zanimivejše dogodke opajskega pusta. Med nabirko po vasi prepevajo opajske pustne pesmi »Čehi so se oženili (besedilo in melodijo so s seboj prinesli domačini, ki so se vrnili iz begunstva na Češkem po 1. svetovni vojni), Ma kaj je to z´na kieln´rca in opajsko himno Preljubeznivi. Opajski pust tradicionalnih pustnih likov ne pozna, razen »kouciete«, lik ki ponazarja pregon zime. To so novopečeni opajski fanti, ki z nogavico napolnjeno s pepelom strašijo in priganjajo otroke po vasi. Na pepelnično sredo pa pusta obsodimo za vse tegobe v preteklem letu in ga sežgemo ter se za eno leto poslovimo od njega.

Zadnja leta se opajski pust skupaj z dekleti in otroci udeležuje tudi pustnih povork v bližnji okolici, tako doma kot v zamejstvu.

ŽIVIO PUST

Pust 1988  Pust 1993  OLYMPUS DIGITAL CAMERA  OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

 

KOSTANSKI PUST

Kostanski pust ima že več kot 100 – letno tradicijo. Prekinjen je bil le med 1.sv. vojno in med italijansko okupacijo, ko je bilo prepovedano zbiranje in druženje ljudi.

Navada je bila da so se na pustni torek zbrali pustarji – samo možje in fantje in se ob pesmi podali po vasi od hiše do hiše pobirat pusta. Vsaka hiša jih je lepo sprejela, pogostila in obdarila z vinom, klobasami in jajci. Zvečer pa so imeli pustno večerjo iz vseh dobrot, ki so jih dobili po vasi v vaški gostilni. Tam je nato potekal tudi pustni ples. Na pepelnično sredo so vedno pokopavali Tineta, ta je bil v preteklosti večkrat tudi kakšen vaški pijanček.

Dobrih 10 let nazaj se je pobiranje pusta preneslo na pustno soboto, poleg tega pa so pustarji sprejeli medse tudi pustarke. Zjutraj se zberemo pustarji in pustarke mladi in tisti mladi po srcu ter se skupaj v spremstvu harmonik, drugih inštrumentov in pesmi odpravimo po vasi od hiše do hiše pobirat pusta, preganjati zimo in delti dobro voljo. Vsaka hiša nas lepo sprejme, pogosti in obdari z dobrotami, kot v starih časih, poleg tega pa dobimo tudi denarno podporo za pusta. Teh dobrih 10 let na pustno soboto zvečer organiziramo tudi pustni ples za vse domače in tuje maske v domačem kulturnem domu. Pustno dvorano okrasimo vsako leto z drugačno tematiko (valentinovo, morje, pust,…). Vsakič se vrtimo ob zvokih druge glasbene skupine. Seveda najlepše skupinske in posamezne maske bogato nagradimo.

Pustni torek je že več let rezerviran za naše najmlajše. Mladi v sodelovanju s krajevno skupnostjo Kostanjevica na Krasu ta dan pripravimo otroško pustno rajanje za vse domače in okoliške otroke. Otroci se sladkajo s slastnimi krofi, plešejo, ustvarjajo in brezskrbno uživajo.

Kot zaključni dogodek tradicionalnega Kostanskega pusta pa je pokop »rancga Tineta« na pepelnično sredo. Od njega se poslovimo v domači dvorani, nato se gre od kleti do kleti po okoliških krajih, kamor so izseljeni domačini. Ob prihodu v Kostanjevico pa sledi zažig, pokop in poslovitev od Tineta, seveda samo do naslednjega leta. Po pokopu pa sledi še zadnja pustna večerja jajca s klobaso in že so misli usmerjene na naslednji pust.

pust 16                  otroci pust                          slika otroci 2

OPEKARSKI DNEVI

Kulturno turistično društvo Zarja iz Bilj vsako leto organizira OPEKARSKE DNEVE, s tem si prizadeva ohranjati dediščino opekarstva v Biljah, kot tudi širše na Goriškem. V sklopu prireditve se izvaja živi prikaz ročne izdelave opečnih izdelkov, ki jih izdelujejo stari opekarji, otroci se lahko na delavnicah preizkusijo v oblikovanju gline, članice društva žena in društva upokojencev bilje pripravijo  frnažarsko malico in okusni frnažarski krompir.  Organizirajo pa tudi pohod po opuščenih glinokopih, ki posebni v flori in favni. Društvo keramikov Bilje v sklopu opekarskih dni pripravi razstavo izdelkov. Na biljenske opekarje se vaščani spomnijo tudi pri nedeljski maši v cerkvi sv. Antona.

Opekarski dnevi se odvijajo v juniju.