Častni občan: JOŽE SPACAL
Jože Spacal je prejemnik naslova častni občan – to je najvišjega priznanja Občine Miren – Kostanjevica za izjemne dosežke življenjskega ustvarjalnega dela in obenem promocije občine, v kateri živi.
Jože Spacal, umetnik svetovnega pomena, izhaja iz Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krasu. Tu se je rodil in preživel mladost ter vzpostavil veliko povezanost s Krasom, saj so barve in kamnite strukture odtisnile pomemben pečat tako v njegovi osebnosti kot umetniškem ustvarjanju. V svoja dela, v katerih se prepletajo vse likovne tehnike, od slikarstva do mozaika, grafike in celo televizijske scenografije, je vnašal znamenja kraških motivov in barv, kar ga v strokovnih krogih nedvomno označuje kot umetnika, ki v delih vedno zariše tudi sled svojega kraškega karakterja. Ta sporočilni pomen najdemo že v njegovih najzgodnejših delih, v katerih so najprej prevladovali različni kraški motivi, nato gabariti streh, kamnite strukture, volovske vprege, kamnolomi.
Sodeloval je na številnih nacionalnih in mednarodnih razstavah, imel je tudi več samostojnih razstav. Sodeloval je na vseh pomembnejših razstavah slovenske grafike doma in v tujini, v obdobju od leta 1964 do 1993 pa tudi na vseh pomembnih grafičnih bienalih. Za svoje delo je prejel 23 nagrad in priznanj v tujini, med njimi nagrado na 7. norveškem mednarodnem bienalu grafike v Fredrikstadu in premijo na 4. mednarodnem bienalu grafike v Varni. Da je zavezan rodnemu Krasu, je mogoče prepoznati tudi po njegovem velikem prispevku v KS Kostanjevica na Krasu. Prav ta krajevna skupnost se ponaša z njegovim oblikovanjem njihovega pisemskega papirja in kuverte, z izdelavo zaščitnega znaka (simbola) krajevne skupnosti in s študijo za njeno zastavo.
JANEZ ZAVADLAV – Prejemnik plakete Občine Miren-Kostanjevica
Janez Zavadlav je prejemnik plakete Občine Miren – Kostanjevica za dolgoletno skrb za ohranitev kulturne dediščine izdelave bičev oz. »škarabacev« in prispevek k razvoju občine
Janez Zavadlav že mnogo let skrbi za ohranitev kulturne dediščine izdelave bičev oz. »škarabacev« v Opatjem selu. Skupaj s Turističnim društvom Cerje pripravlja delavnice izdelave bičev in svoje znanje obrti prenaša na mlajše. Njegovi biči krasijo marsikateri dom v domačem kraju, po Sloveniji in v tujini. Postali so zaželeno in cenjeno darilo iz naših krajev.
Janez Zavadlav se je z bičarstvom srečal po drugi svetovni vojni, ko je obrt izdelave bičev obnovil domači Krajevni ljudski odbor. V bičarski delavnici je bil s presledki zaposlen do zaprtja leta 1964. Kasneje je biče izdeloval le občasno. V zadnjem desetletju pa je intenzivneje poprijel za bičarsko orodje in obnovil to že skoraj pozabljeno obrt. Bičarstvo ima v Opatjem selu več kot 150-letno tradicijo in prav Janezu gredo zasluge, da ta obrt v kraju še vedno živi. Postal je član Prosvetnega društva »Kras« Opatje selo že v mladih letih in ostal aktiven dolga leta. Je tudi dolgoletni predsednik izvršnega odbora društva. S svojim delom je pripomogel k razvoju in ohranjanju kulturne dediščine kraja na različnih področjih. Poleg tega je sodeloval v različnih sekcijah, predvsem pa kot basist v Moškem pevskem zboru »Kras« ter kot saksofonist v Orkestru »Kras«.
Moški pevski zbor Anton Klančič – prejemnik plakete Občine Miren-Kostanjevica
Je prejemnik plakete Občine Miren – Kostanjevica za več kot polstoletno delo pri ohranjanju tradicije petja v občini in s tem prispevek k poznavanju občine v bližnji in daljni okolici ter v tujini.
Moški pevski zbor Anton Klančič iz Mirna deluje neprekinjeno že 55 let. Sodeloval je na prav vseh revijah Primorska poje, za kar je bil v letu 2019 tudi nagrajen s priznanjem, ki ga je podelil Borut Pahor, predsednik države. Slovensko pesem je ponesel v kraje po domovini in v tujini ter tako pripomogel k prepoznavnosti Občine Miren – Kostanjevica daleč naokoli.
Zbor nastopa številnih revijah in tekmovanjih doma in v tujini. Svojo trdoživost, preseganje lastnih mej in širino je letos zbor nadgradil s sakralnim projektom, ki ga je uspešno izvedel v sodelovanju s prijateljskim zborom Provox iz Renč.
Zbor je nastal kot spontana formacija delavcev tovarne Ciciban, ki so si želeli ure po delu preživeti ob prepevanju slovenske zborovske glasbe. Kmalu se je zbralo več kot 35 članov, njihov dirigent je postal Anton Klančič, po katerem tudi zbor nosi ime. To je bilo zlato obdobje tega sestava.
V začetku osemdesetih let je zbor prevzel srčni dirigent Zdravko Klanjšček iz Gorice. Ta je poskrbel za pomladitev sestava. Nastala je Fantovska skupina Anton Klančič Miren, tako da sta istočasno delovala dva zbora, in sicer fantovska skupina in matični zbor. S prihodom Janija Klančiča na dirigentsko mesto je prišlo do združitve sestavov. Fantovska skupina je postala moški zbor. Jani je uspel v kratkem času izboljšati glasbeno podobo zbora – zbor je tehnično precej napredoval.
Po nekaj letih delovanja je zbor prevzel Matej Petejan, ki je zbor vodil že v preteklosti. S svojo pozitivno energijo je uspel dvigniti vzdušje v zboru. Povečalo se je število nastopov in zbor je v času, ko zborovsko petje ni ravno najljubši »šport« mladih, pridobil kar nekaj novih pevcev. Zbor je napredoval na vseh nivojih, kar se kaže tudi v novem projektu sakralne glasbe.
Lovska družina Trstelj – prejemnik priznanja Občine Miren-Kostanjevica
Je prejemnik priznanja Občine Miren – Kostanjevica za prispevek k trajnostnemu upravljanju z divjadjo na območju občine in s tem tudi prispevek k ugledu občine pri skrbi za ohranjanje narave in njenega življa.
Lovska družina Trstelj je bila ustanovljena leta 1958. Upravlja z loviščem velikosti 4.596 ha. V njihovih vrstah je delovalo že veliko število predanih članov, trenutno jih je 43. Lovska družina je lani praznovala 60-letnico. Njena temeljna dejavnost je trajnostno upravljanje z divjadjo ter predvsem varstvo in gojitev prostoživečih živali ter skrb za njihovo življenjsko okolje. Pri svojem delu se povezujejo z Brkinsko kraško zvezo lovskih družin, s sosednjimi lovskimi družinami, predvsem pa so aktivni v domačem okolju. Sodelujejo s kmeti, z gozdarji in z lokalnimi prebivalci. Rešujejo težave na področju ugotavljanja, ocenjevanja in povračila škod po divjadi. Še posebej so veseli aktivnega sodelovanja s Podružnično osnovno šolo Kostanjevica na Krasu in vrtcem. V ta namen so z Brkinsko kraško zvezo lovskih družin Sežana pripravili lovski tabor, ki se je odvijal v letos septembru.
Nogometno društvo Bilje – prejemnik priznanja Občine Miren-Kostanjevica
Nogometno društvo Bilje je prejemnik priznanja Občine Miren – Kostanjevica za skrb in športno vzgojo mladih ter za ustvarjanje mladih, vrhunskih nogometašev
Nogometno društvo Bilje že od leta 1946 skrbi za nogometno vzgojo številnih generacij in za ustvarjanje mladih, vrhunskih nogometašev. Poleg dobro obiskane nogometne šole so se pred leti lotili organizacije dobrodelne tekme, ki je z leti postal blagovna znamka in dobra zgodba.
Društvo s strastjo skrbi za razvoj nogometašev. Mladih upov je v nogometni šoli preko 230, vsi so vključeni v razvojni kakor tudi v tekmovalni proces. S tem razvijajo osebnost, kar je poleg nogometa največji doprinos širši družbi.
Znanje ter trdo delo je domačo člansko ekipo pripeljalo vse do 2. SNL, kjer bodo društvo zastopali tudi v prihodnje, saj so sezono 2018/19 zaključili kot 9. na lestvici. Tako ND Bilje z dobrimi rezultati kroji primorski in slovenski nogomet. Klub se je v pretekli tekmovalni sezoni z večinoma domačimi igralci prebil v 2. SNL in v ligi tudi obstal.
BOŽIDAR HUMAR – prejemnik priznanja Občine Miren-Kostanjevica
Je prejemnik priznanja Občine Miren – Kostanjevica za večletno aktivno delovanje v Društvu upokojencev Miren in Krajevni skupnosti Orehovlje ter prispevek k razvoju občine.
Božidar Humar je vsestransko aktiven občan naše občine. Močno se je angažiral v Društvu upokojencev Miren, v katerem je bil več let tudi predsednik. Nesebično in inovativno je sodeloval v Zvezi borcev Orehovlje za vrednote NOB, kjer je deloval tudi kot predsednik. Aktiven je bil tudi v KS Orehovlje.
Izšolal se je za mizarja, delal pa je v Meblu na področju tehnologije. Pot ga je vodila na delo v Kuvajt. Po vrnitvi v domači kraj je zgradil veliko mizarsko delavnico. S svojimi nasveti je rad priskočil na pomoč vsakomur, ki si je njegovega nasveta želel.